Posted on

Mamica ne primerjaj se

Ljudje smo čudna bitja. Velikokrat nezadovoljni sami s sabo in prevečkrat obremenjeni s tem kaj si drugi mislijo o nas in naših dejanjih. Ob tem pa se pozabljamo ozirati nase in na to, da smo sami svoje sreče kovač. Zadnje nekaj časa pa smo se navzeli grde in slabe lastnosti, ki nam je že skoraj postala nacionalni šport. Primerjanje..kdo ima več in kdo je boljši.

Zadnjih nekaj mesecev berem in poslušam mamice, ki so obupane, žalostne, jezne, ker imajo občutek, da ničesar na tem svetu ne delajo prav. Večina z enakimi ali podobnimi vprašanji, če so res slabe mame, ker njihov dojenček ne spi celo noč, ker ima krče ali enostavno samo veliko joka. Misel na to zakaj otrok še ne plazi, sedi, hodi ali zakaj je v primerjavi z drugimi otroci slab jedec? Počutijo se grozno, ker njihovo telo ni niti približno takšno kot je bilo pred nosečnostjo. In vsa ta slaba volja samo zaradi tega, ker so se primerjale z drugimi mamami.

Draga mamica..vesela sem za tebe, ker tvoj dojenček spi celo noč in si ti zjutraj spočita in polna energije. No..jaz nisem..moj dojenček ponoči joka in rabi mojo bližino. Moj dojenček se ponoči zbuja, ker hoče jesti. Pa se zato ne počutim nič manj dobra mamica.

Vesela sem za tebe draga mamica, ker tvoj dojenček pridno je na žličko in s hranjenjem nimaš težav..moj ne..pa kaj zato? Tudi jaz imam včasih dneve, ko se mi ne da jesti. Takšno je življenje. Zakaj zatorej pričakujemo, da bodo vsi otroci popolni in da bodo vsak dan dobre volje, pridni jedci in super zaspančki., če tudi mi nismo.

Draga mamica, vesela sem za tebe, ker tvoja postava izgleda popolno in ker lahko normalno telovadiš. Moja je še vedno obupna, vaje pa si moram prilagajati trenutnemu stanju moje diastaze,  ampak spoznala sem, da je moje telo drugačno od tvojega in mogoče rabi pač malo več časa, da spet pride nazaj v normalno stanje.

Tudi sama sem bila ena tistih, ki jo je rado zaneslo v to čudno in nepotrebno razmišljanje. In trajalo je nekaj časa, da sem spoznala, da mi to pač ni potrebno..zdaj sem se prepustila toku življenja..pa kar bo..pač bo.

Naslednjič, ko srečaš mamico z dojenčkom je nikar ne vprašaj, če je njen dojenček priden in ali pridno je. Vprašaj jo kako je ona,če je ok.. ker nikoli ne veš kako se mamica počuti, ali je dobro spala in kaj se dogaja doma.

Če se kdaj počutite žalostno, ker mislite, da vam gre pri starševstvu vse narobe se spomnite, da ni noben popoln. Da je vsak otrok drugačen od drugega in da nobena mama ni boljša od druge. Dokler vzagajamo z ljubeznijo in dokler svojim otrokom nudimo vse kar potrebujejo, smo za njih najboljše mame na svetu. In ne pozabite, da otroci niso roboti, ki bi počeli vse tako kot bi mi želeli. So samo majhna bitja, ki spoznavajo svet in se s tem borijo na svoj način..tako kot pač znajo.

Zdaj pa odloži telefon..objami svojega otroka in pozabi na preveč popolna življenja , ki jih živijo nekateri. Ti si mama..si edinstveno in močno bitje in ti zmoreš VSE.

XOXO